Napisala in fotografije prispevala romarja Milan in Milena
Pričetek, kot že včeraj, vstajanje, zajtrk, pakiranje, jutranja molitev in pripravljeni smo na odhod.
Nadaljujemo tam, kjer smo včeraj končali. Skozi vas in potem do ceste in ob cesti nad reko Valcarcre naprej. Pod cesto so lepi pašniki in na njih govedo. Končno zapustimo cesto prečkamo reko, ki je zdaj že bolj potok, manjša vasica, pozdravimo se s kravami in gremo v hrib. Čudovita pot skozi gozd v okljukih in ravno prav strma. Gozdovi se kmalu umaknejo pašnikom, levo in desno pa čudoviti razgledi. Najvišji hribi v daljavi so še pokriti s snegom, pa tudi ob poti ga je, sem ter tja še za vzorec. Cele planote so pokrite z vijolično cvetočim resjem. Vmes jih je tudi nekaj z belimi cvetovi, nisem pa prepričan, če je tudi to resa. Sem ter tja tudi rumeno cvetoči grmi in beli glog. V redkih vaseh lahko opazujemo kamnite hiše in manjše cerkvice. V 6 urah smo povzpeli za več kot 850 m in zapustili pokrajino Leon in vstopili v keltsko regijo Galicija. Na to so nas opozorili že lepo oblikovani kamniti stebri in lep spomenik z grbom. Pot se še naprej počasi dviguje in prišli smo v muzejsko vas O Cebreiro. Tu je svetišče Santa Maria, kjer se je po legendi vino spremenilo v kri in kruh v meso.
Pot nadaljujemo v glavnem po grebenu, večinoma po lepo vzdrževanih in označenih poteh. Na enem od prelazov nas je pozdravil bronasti kip romarja, ki že leta kljubuje vetru na grebenu. Pot nas je vodila preko manjših vzponov in spustov, na koncu pa še precej hud, sicer pa kratek vzpon in nato precej naravnost do lepo opremljenega alberga A Reboleira na Fonfriji. Zvečer smo bili lepo postreženi za veliko mizo v veliki keltsko oblikovani hiši in se po večerji odpravili k počitku.
V albergu A Reboleira večerjo strežejo v keltskem stilu zgrajeni hiši.
