Besedilo in foto: Dita in Vida
6. dan, četrtek 18. april 2024
Pred nami je nov dan, za eno od naju prav poseben.
Startamo v Baioni in obljubljeno nam je 20 kilometrov, mi2 z Dito pa jih do konca skomponirava vsaj 25….. Menda nisva edini…..
Uvodoma zapustimo Baiono, pešačimo ob peščeni obali. Družbo nama delata Andrejka in njena hči Barbara. Čez nekaj časa se ločimo, me pa sva po dveh urah že potrebni kave in sledi postanek v kavarni. V nadaljevanju se odmakneva od obale in pot nadaljujeva v notranjost nad Oio. Hodiva po senčnem gozdu, kjer se je mešal vonj evkaliptusa in borovcev, pot pa je ponujala razgled tudi proti Atlantiku in na sever proti Vigu.
Sredi dneva je bil čas za praznično kosilo, to si privoščiva pod staro oljko ob cerkvici sv. Salvadorja. V neposredni bližini je pokopališče, ki naju je spomnilo na Prešernov verz, da je dolgost življenja našega kratka.
Nadaljujeva pot proti Vigu in neuspešno iščeva varianto, da se izogneva asfaltu. Mesto je res veliko in skoraj 2 uri sva pešačili po ulicah predmestja, da sva se približali centru in našemu albergu.
Sledil je tuš, nato pa dobra Barbarina večerja. V to smo vključili tudi praznovanje Vidinega rojstnega dne. Najprej je dobila klobuček in rožnata očala, nato pa še školjko in keramično ploščico s simboli Camina. Posladkali smo se s piškoti, sladoledom in jagodami, seveda pa smo tudi nazdravili in slavljenki zapeli.
Dan smo sklenili s sveto mašo v bližnji cerkvi, kjer je duhovnik pozdravil romarje iz Slovenije. Dobili smo še nov žig v romarske listine in zdaj, ko je ura 22.28, si greva oprat zobe, potem pa k zasluženemu počitku.
