Besedilo in foto: Matjaž in Jelka Urh
Pozdravljeni romarji, in bralci ter sledilci našega romanja.
Danes, 17.04.2023, je že peti dan našega popotovanja. Za nami sta že približno polovica poti in tudi našega časa, ki ga bomo preživeli na romanju iz Porta (Vila do Conde) v Santiago de Compostela, k cerkvi in grobu Svetega Jakoba. Svetemu Jakobu je posvečena tudi cerkev v naši vasi, zato ima to romanje za naju z ženo še poseben, globlji pomen.
Danes smo opravili uradno najdaljšo turo (preko 30km) iz A Guarde do Baione. Zato smo vstali res zgodaj, še v temi in po obilnem zajtrku ter skupni molitvi odšli na pot. Že takoj na izhodu iz mesta A Guarda, nas je ob poti pozdravil kip Svetega Jakoba, kateremu smo se priporočili, da nas spremlja in varuje na poti. Pot nas je danes vodila večinoma ob obali Atlantskega oceana, ki je ob tem času še vedno dokaj valovit. Nismo sicer bili tako blizu, da bi nam močil noge, vendar je bil celo pot v svoji širnosti in veličini v naši podzavesti; ali smo ga videli ali pa samo slišali bučanje valov, ki že tisočletja udarjajo v obalo. Tako smo lahko občudovali moč božjega stvarstva in se ob tem zamislili v svojo majhnost in minljivost. Hkrati pa spoznali, da lahko s svojo vztrajnostjo, kot valovi, ki že tisočletja preoblikujejo obalo, tudi mi z našimi deli in božjo pomočjo oblikujemo pot našega življenja. Pot, ki bo lepša in boljša tako za nas, kot za vse naše sopotnike s katerimi potujemo, ali jih srečujemo na tej poti.
Pot nas je iz A Guarde vodila skozi kraj Oia, kjer je bil nekdaj samostan, danes pa živi samo še cerkev, ki je posvečena Svetemu Mihaelu. V nadaljevanju proti A Ermidi je pot večinoma speljana ob glavni asfaltni cesti, ki je v sončnem in vročem vremenu dokaj naporna. Vendar pa so tudi tu tisti mali prebliski, ki nam polepšajo življenje. Če strogo sledimo puščicam, ki označujejo pot, le-ta včasih zavije stran od ceste in tu se pokaže bogastvo življenja. Tako v flori, kot v favni ter predvsem v stiku z domačini; če se obrneš na njih z odprtim srcem, ti to tudi povrnejo. In naprej greš mirnejši in duhovno bogatejši. Ti odcepi sicer malo podaljšajo kilometrino in čas romanja, ampak so tega vredni.
V A Ermidi pa imamo na voljo dve varianti: ali nadaljujemo pot do kraja Barede ob glavni cesti (ki postaja že monotona), ali pa uberemo bližnjico čez hrib. Midva sva se v A Ermidi odločila za pot, ki se je odcepila od glavne ceste in naju je preko hriba pripeljala v mesto Bareda. Pri tem sva premagala 300 metrov višinske razlike, vendar ob tem skrajšala dolžino poti. Do našega albergua v Baioni pa sva spet odšla ob glavni cesti ob obali in se ga s težkimi nogami in srečna po novem doseženem uspehu na naši poti razveselila po dobrih osmih urah hoje iz A Guarde.
Pridružila sva se ostalim romarjem, ki so bili tu že pred nama in tistim, ki so prišli za nama in skupaj smo romarski dan zaključili s sveto mašo v cerkvi Svete Marije v Baioni.
Lep pozdrav,
Jelka in Matjaž
