Zelo zanimivo je opazovati in poslušati, kako različno vidimo isto stvar. Nekateri veliko večjo, drugi veliko manjšo kot je v resnici. Vsak ima po svoje prav. Zanj je tako velika, kot jo sam doživlja, ne glede nato, kakšne mere ima. Vse je odvisno od stanja, v katerem neko stvar opazujemo. Če se tega bolj zavedamo, lahko tudi veliko bolj razumemo razne izjave, s katerimi se sami morda sploh ne strinjamo.
Ena takšnih stvari, ki jih različni ljudje lahko zelo različno ocenjujejo, je na primer število stopnic, ki vodijo v neko stavbo. Nekdo bo rekel, da jih sploh ni, ker se jih ne zaveda. Normalno hodi in stopnica mu ne predstavlja nobene težave. Drugi pa bo rekel, da jih je enkrat več kot v resnici, ker mu premagovanje vsake stopnice posebej predstavlja veliko obremenitev. Po svoje ima vsak prav, v svojem doživljanju. Čisto tehnično je seveda stopnic toliko, kot ji dejansko je, ampak za človeka v tem trenutku ni pomembna tehnična natančnost, ampak način in občutek, kako jih premaguje.
Tako je na primer moja znanka morala na mestno upravo podaljšat osebno izkaznico. Sama sem bila nazadnje tam v letu 2007 in v spominu mi je ostalo kar precej stopnic pri vhodu. Vem, da sem jih takrat prehodila peš in se mi je zdelo veliko. Ko mi je omenila, da odhaja tja (na invalidskem vozičku), sem ji omenila, da je najmanj deset stopnic. Zato jih je natanko preštela in ugotovila, da jih je pet. Pa še dvigalo za invalidske vozičke imajo. Sva se pa ravno ob teh stopnicah na mestni upravi pogovarjali, kako zelo subjektivne so naše ocene
Takšno različno ocenjevanje seveda ne velja samo za stopnice, tudi ne samo za zdrave in invalide, ampak za najrazličnejše stvari pri vseh nas. Vedno je odvisno, s katere točke nekaj opazujemo. Se mi pa zdi prav, če se zavedamo, zakaj so naše ocene istih stvari lahko tako zelo različne. Potem ne bomo v skušnjavi, da bi komu očitali, da je lažnivec, ker vidi drugače.
