Poklicala me je znanka, stara že kar nekaj čez osemdeset let. Zgodilo se ji je nekaj strašnega. Tako mi je rekla v prvem trenutku pogovora. Ker se ni dobro počutila si je izmerila temperaturo in po končanem merjenju ji je termometer padel na tla. Živo srebro se je razletelo po celi sobi, Hčerka je sobo potem skrbno pomedla in upa, da ji je uspelo odstraniti vse kroglice živega srebra. Ampak to je vendar nevarno. Gotovo je bila v sobi z živim srebrom na tleh pol ure ali še več. Kaj naj zdaj stori? Nekaj vendar mora storiti, če gre za tako strupeno snov, kot je živo srebro.
Dolgo in skrbno sem jo poslušala. Res ni najbolje, če se termometer razbije in se živo srebro razleti po vsej sobi. Ampak take stvari se vedno znova dogajajo. Ne samo take, še veliko hujše. Zaradi tega verjetno nihče ni zbolel ali umrl. Gospa pa je bila tako preplašena, kot da se je zgodila prava katastrofa. Morda je kdaj brala o tem, kako nevarno je živo srebro in si takrat niti ni prav predstavljala, kje utegne biti tako nevarno.
Zanimivo, kako zelo se ljudje bojijo zase pri mnogočem, kar utegne biti škodljivo, če se pojavi v večji količini in so temu izpostavljeni dalj časa. Včasih se ti zdi, da živijo v prepričanju, da bi večno živeli, če se jim to ne bi zgodilo. Nič pa ne razmišljajo o škodljivosti na primer ob kajenju, uživanju raznih poživil in podobno. Tudi ne ob prehrani, ki ni vedno najbolj zdrava. Verjetno se vsakemu od nas dogajajo podobne stvari. Zgodi se, da smo kdaj izpostavljeni čemu škodljivemu. Ampak naš organizem je pripravljen tudi na to.
Ob vsej tej zgodbi pa razmišljam še o nečem. Gospa je zelo verna in pravi, da na vse v svojem življenju gleda skozi oči vere. Morda je ob razbitem termometru in živem srebru na tleh na to čisto pozabila. Če smo čisto odkriti se nam vsem včasih dogaja podobno, tudi če si tega nočemo priznati. Bilo bi zelo zdravilno, če bi se tudi v vseh drobnih in manj drobnih dogajanjih v vsakdanjem življenju zavedali, da je Bog z nami in nam pomaga, tudi ko se zgodi kaj težkega in tega v prvem trenutku ne dojamemo.
