19. okt. 2024 – 8. dan: Arzua – O Pedrouzo

Zbudili smo se v deževno jutro v Arzui in korak za korakom nadaljevali našo romarsko pot. Predzadnji dan našega romanja proti Santiagu na grob sv. Jakoba. Hvaležni smo g. Jožetu, ki za nas pripravlja odlične zajtrke in nas vsako jutro povabi, da razmišljamo o vrednotah, ki v življenju štejejo. Prav tako nam vsak večer skrbno pripravi toplo, okusno večerjo. Prav tako si pohvalo zasluži g. Ivan, ki je v veliko pomoč g. župniku in vsem nam romarjem. Danes smo torej pot pričeli v dežju, naš cilj pa je bila O Pedrouza. Pot je potekala skozi tipične španske vasice, skozi gozdove evkaliptusa, mimo preprostih kmetij, cvetočih hortenzij, domačih živali in prijaznih domačinov. Z molitvijo. Z zahvalo Bogu. S prizgano svecko v cerkvici na poti. Z vsakodnevnim pisemcem hcerke za atija in mamo. Korak za korakom, romarji in turisti se prepletamo in se pozdravljamo kot že od vsega začetka…Buen Camino.

Noge na poti pričenjajo boleti, nov žulj se še tu in tam pojavi, čevlji so premočeni, pelerina se lepi na kožo, a srce poje od veselja in hvaležnosti.

Midva sva šla na Pot v hvaležnosti za čudež ozdravitve najine hčerke in v prošnji za zdravje moža. Vsak dan sva zraven zahvale in prošnje imela še drug namen, in sicer za otroke, prijatelje, bolnike, pokojne starše…in to je tisto, kar te ne ustavi in se ne sprašuješ je to vredno ali ne.
Zvečer smo imeli bogato sveto mašo v O Pedrouzi z romarji s celega sveta. Po končani maši se je v prijetni cerkvici, na topel, sobotni večer zaslišala slovenska Marijina pesem.
Najina srca so že na predvečer našega prihoda k sv. Jakobu bila polna vtisov in čustev. Že zdaj veva, da bodo jutri pred katedralo v Santiagu pritekle solze. In naj tečejo, saj solze delujejo odrešilno in zdravilno.
Sveti Jakob prosi za nas še naprej na vseh naših poteh. Korak za korakom proti večnosti.

Andrejka in Milan

 
Deli.