Besedilo in foto: Tatjana Gyergyek in Klavdija Kolataji
Na današnjo pot nas je pospremila misel o pozornosti na čudeže v vsakdanjem življenju.
V prebujajoče jutro smo se odpravili novim dogodivščinam na proti. Pozdravljalo nas je petje ptic in ob vonju cvetočih citrusov smo hitro premagovali razdaljo. Tudi ta dan se je pričakovalo, da bo na poti vroče. Kljub krajši razdalji, pa je bila pot bolj raznolika, saj nas je vodila skozi portugalsko pokrajino, vasi in gozdove.
V gozdu so nas pozdravili visoki evkaliptusi, najbolj pozorni pa so opazili tudi drevo plutovca. Posebej opazne so bile raznobarvne cvetoče rože. Prijazni domačini so nam delili pozdrave in vzpodbude. Na njivah so že pobirali prve pridelke. Bogato so obrodila tudi drevesa limon in pomaranč.
Na poti skozi gozd smo naleteli na zanimivo romarsko trgovino, ki je bila bogato založena s sadjem, pijačo, sladicami in podobnim. Delovala je po sistemu, da si plačal toliko kolikor si menil, da je vredno.
Naš cilj je bil kraj Viana do Castelo, kjer se nahaja bazilika Santa Luzia. Pred mestom je bilo potrebno prečkati reko in prehoditi dolg most, ki je ob drvečih avtomobilih predstavljal kar velik izziv. Preko mesta nas je pot vodila do hriba, kjer se je bilo potrebno povzpeti po 637 stopnicah do bazilike. Po napornem premagovanju številnih stopnic v vročem dnevu, smo bili nagrajeni s prečudovitim pogledom, tako na samo mesto kot tudi na ocean.
Maše danes v cerkvi ni bilo, smo pa zato romarji glasno zapeli nekaj Marijinih pesmi in po namenu zmolili kratko molitev.
Zvečer smo drug z drugim podelili še svoja razmišljanja o današnjem doživljanju romanja. Dan smo tako zaključili z mislijo kako srečni in hvaležni smo lahko ob tem, da nam je dano romati na Caminu.
Evkaliptusov gozd 
Na poti 
Romarska trgovina 
Pomaranče zorijo 
Cveje v gozdu 
Romarke so izbrale
Romarsko svetišče svete Lucije 
Pogled na Atlantski ocean
