Napisal: svetoletni romar
Romanje smo nadaljevali iz čudovitega obmorskega mesta Bayona, kjer stoji Kolumbova ladja Pinta – simbol poguma in odprav v neznano. Mesto nas je pozdravilo z vonjem morja, ribiškimi čolni in tihim šumenjem valov, ki so nam dajali občutek, da nas Camino zdaj pelje čez prag nečesa globljega.
Pot proti Vigu nas je vodila ob atlantski obali, kjer so nas spremljali sončni žarki, igra svetlobe na vodni gladini in razgledi, ki so jemali dih. Narava tukaj ni govorila z besedami, temveč z lepoto: v tišini borovcev, v krikih galebov, v dotiku vetra, ki je nosil s seboj mir.
Vsak korak je bil molitev. Vsaka utrujenost daritev. In ko smo po dolgih dneh prispeli v Vigo, smo našli več kot le cilj – našli smo trenutek milosti.
V cerkvi v Vigu, med sveto mašo, nas je objel trenutek tišine in slavja, ko smo izvedeli, da je bil izvoljen novi papež. Tiste besede iz dnevnega evangelija so se zarezale globoko v srce: »Kdor vame veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja.« (Jn 6,47–48)
V trenutku smo začutil, da ta pot, vsak kamen pod nogami, vsak pogovor, vsak trenutek samote in tišine – vse to nas je vodilo h Kruh, ki daje življenje. In On nas je, kot pravi Jezus, pritegnil. Ne po naključju, ampak po ljubezni Očeta.
Vabljeni, da preberete še ostale zapise naših romarjev tukaj.
