Besedilo in foto: Olga Čadež in Lucija Šumrada
V zgodnjih jutranjih urah po kot običajno obilnem zajtrku, smo pripravili presenečenje Luciji, ki je danes praznovala rojstni dan. Zapeli smo ji Vse najboljše…Naše petje jo je ganilo do solz in ji polepšalo ves dan.
Dobre volje smo zakorakali na zeloooo dolgo pot, ki se je danes raztegnila na 35 km.
Zelo se nas je dotaknila duhovna misel o ponižnosti. Vso pot smo tako imeli možnost razmišljati o tem vsak zase ali pa smo svoja razmišljanja delili s katerim od soromarjev.
Naša pot se je v tej etapi oddaljila od oceana v notranjost. V Pontevedri smo prečkali dolg most nad reko Lerez. Tudi sicer smo danes prečkali več starih kamnitih mostov, ki jih že od nekdaj prečka veliko romarjev.
Občudovali smo razgibano pokrajino. Veliko je vinogradov, kjer cvetovi prehajajo v nastavke za grozde. Vrtički so skrbno obdelani. Posebej nas je razveselilo cvetje raznih barv, ki ga pri nas ni ali je pa zelo redko. Prevzela nas je široka pot skozi evkaliptusov gozd. Prava aromaterapija in sprostitev potem, ko smo zapustili mesto.
Danes nam je bilo vreme naklonjeno. Bilo je oblačno in ni nam bilo vroče. Kljub temu smo si žejo z užitkom pogasili pri izviru z menda zdravilno vodo. Prazna vreča ne stoji pokonci, še manj pa hodi, zato smo si privoščili še malico.
Na neki točki se je pot razcepila. Nekateri smo izbrali levi odcep in potem hodili ob rečici Rio Tomeza in poslušali žvrgolenje ptic.
Med potjo smo pridno nabirali žige v Romarsko listino.
Zadnjih kilometrov ni bilo konca ne kraja. Vlekli so se kot jara kača. Vsi smo bili presrečni, ko smo zagledali današnji albergue in zadovoljni sedli k okusni večerji.
