Napisal romar Ervin Rošer, Fotografije prispevali romarji Ervin, Sandra, Eva, Viljem…
Prebudili smo se v lepo jutro po velikonočnih praznikih – v torek 19. aprila. A za nas popotnike se je pot začela že pred davnimi tremi leti leta 2019 tik preden je začela svoj pohod Corona. Tri leta smo nestrpno čakali na veselo novico kdaj končno oddidemo novim žuljem nasproti in doživimo par etap Camina v živo. Zbrali smo se iz vseh koncev Slovenije, vsak s svojim razlogom in življenjskimi preizkušnjami. Za slovo od Slovenije nas je na predvečer odhoda prijetno presenetil še veličastni sončni zahod in nam nakazal pot proti Caminu – pot proti Santiago de Composteli. Zgodaj zjutraj smo se složno razporedili po vozilih in nestrpno čakali in šteli km do cilja. Iz letališča Marco Polo v Benetkah smo preko sončnega Madrida in par makadamskih zračnih odsekov prispelji v Compostelo. Pot smo nadaljevali z lokalnim avtobusom po slikoviti in razgibani pokrajini Galicije in Leona do našega izhodišča – Ponferrade – do naše prve etape dela francoske romarske poti. Ponferrada mesto rudarjev in železarstva. V vmesnem času pa veselo kramljali in spoznavali nove sotrpine na poti. Občasno pa zagreto preverjali Vilijev mobilni telefon, ki je kazal najboljšo vremensko napoved (par dni sonca), ter se tolažili da ni slabega vremena, ampak samo slaba obutev. Po kratkem ogledu mesteca ob reki Sil smo zvečer bili pri maši v baziliki Naše Gospe, kjer je župnik ob koncu maše našo skupino romarjev iz Celja posebej poklical naprej pred oltar, kjer smo prejeli poseben romarski blagoslov. Vrnili smo se v naš albergue San Nicolás de Flüe k počitku in nestrpno in zvedavo čakali na začetek našega prvega Camina. Buen Camino.
Sončni zahod na večer pred odhodom iz Celje (foto: Ervin Rošer) 
Spomenik romarki iz Finske, ki je tukaj zaključila zemeljsko romanje 
Templjarski grad 
Vitezi templjarji so romarje varovali na poti 
Bazilika Naše Gospe 
