Še umreti ne bomo utegnili

Vsak dan poslušam radio že pred sedmo uro zjutraj in pogosto so prav zanimivi ljudje, ki se oglašajo. Na različne teme. Tudi ljudje z vsega konca Slovenije, različnih starosti in različnih poklicev. Nekaterih potem še dolgo ne pozabim. Tako mi je ostala v spominu devetdesetletna gospa, ki je rekla takole: »Vse beži, še umreti ne bomo imeli časa.«

            Ta izjava se mi je zdela prav zabavna. Lahko si predstavljamo, kako čisto drugačno je bilo življenje te stare gospe, ko je bila še otrok, ko je bila še mlada in ko so odraščali njeni otroci, ki zdaj tudi niso več mladi. Zdaj pa okrog nje vse beži in nihče nima več časa. Sama ob tem lahko samo strmi in se čudi. Razumeti pa seveda ne more.

            Bilo bi zelo preprosto, če bi lahko res tako zelo bežali, da ne bi imeli časa umreti. Če bi bilo tako, bi mnogi ljudje morda še bolj hiteli, samo da bi ji ubežali. Mnogi to tudi dejansko poskušajo, na najrazličnejše načine.  Ampak smrt se ne da prelisičiti in prišla bo k vsakomur od nas, pa če še tako hiti.

            Hitijo vsi, od otrok do upokojencev že v pozni starosti. Tudi če kdo slučajno ima čas, si tega ne upa glasno povedati, ker bi bil lahko že sumljiv. Celotno življenje današnje družbe je usmerjeno v akcijo. Treba je narediti vedno več, doseči vedno boljše rezultate. O zmagah v športu odločajo že stotinke sekunde. So pa še kako pomembne.

            Pa je vse to res tako pomembno? Ali ne bi bilo za vse nas bolje, če bi se znali malo ustaviti, kdaj tudi nič delati, se življenja preprosto veseliti? Če bi znali malo razmisliti o vsem, kar doživljamo in povezati vse skupaj v neko celoto. Potem bi imeli tudi čas, da umremo, da se na to pripravimo in se otresemo strahu pred smrtjo, ki mnoge tako zelo hromi.

            Vsak od nas ima vso svobodo, da se sam odloči, kako bo živel. Ali bo neprestano bežal, ali pa si bo vzel čas za stvari, ki se v prvem trenutku sicer ne zdijo tako pomembne, so pa bistvene za naše življenje. Res je, da smo včasih vpeti v ta neprestani beg, ne pa vedno. In takrat se lahko odločimo drugače.     

Deli.