O času bi lahko razpravljali na mnogo različnih načinov. Očitno je čas nekaj, kar nas vznemirja celo življenje. Redko srečamo ljudi, ki so zadovoljni s časom, ki jim je na razpolago. Mnogi tožijo, da ga imajo premalo, spet drugi pa, da ga imajo preveč. Oboje je lahko hudo. Pa vendar ga imamo vsi enako, štiriindvajset ur na dan.
Zelo razumljivo je, da se doživljanje časa z leti spreminja. Ko si mlad, živiš po eni strani z občutkom, da imaš na razpolago še veliko let, po drugi strani pa je za mnoge mlade aktivne ljudi čas res problem. Gotovo je čas, ko so mladi ljudje v službi in imajo družino, eno najbolj aktivnih obdobij v življenju. Ti ljudje prav gotovo nimajo veliko časa in je zelo pomembno, kako ga razporedijo.
Starejši ko postajaš, bolj se začenjaš zavedati, da se čas bivanja tukaj počasi izteka, pa se ti zdi, da bi bilo treba postoriti še toliko stvari. Mnogi zato vedno hitijo in ni čudno, če se upokojenci pozdravljajo. »Čisto nič časa nimam.« Škoda. Življenje bi jim bilo veliko lepše z občutkom, da imajo časa ravno prav, da si lahko v tem obdobju privoščijo to, kar si želijo. Nikoli ne bomo mogli narediti vsega, videti vsega, doživeti vsega … Vedno znova se bomo morali zadovoljiti z drobci celote in kdor na to ni pripravljen, bo vedno živel z občutkom, da je za nekaj prikrajšan. Z občutkom prikrajšanosti pa ne moreš zadovoljno živeti.
Če kje rečeš, da imaš čas, si že skoraj sumljiv. Naša družba je usmerjena v akcijo in biti dober starostnik, iti v korak s časom, pomeni, da si tudi ti v akciji, da se lahko pohvališ, koliko ur preživiš na tretji univerzi, kam vse potuješ, kaj vse prehodiš, koliko kilometrov vsak dan pretečeš, česa vse se udeležiš in tako dalje. Če vsega tega ne delaš, nisi sodoben starostnik. Kako redko slišimo, da se kdo pohvali, da ima čas, da se veseli, ko lahko v miru posluša ptičje petje, gleda sončni zahod, opazuje jesensko listje, ki pada, šteje zvezde, o čem razmišlja … Kdaj se kdo pohvali, da ima čas za pogovor in da mu je čas srečanj z ljudmi dragocen, tudi če se ne dogaja nič posebnega.