Tudi knjiga je lahko terapija

Na veliko načinov na, Bog lahko govori v našem vsakdanjem življenju: po dogodkih, po ljudeh, ki jih srečujemo, po naravi, po nas samih … pa tudi po pisani besedi. Bog nas lahko nagovori v nekem določenem trenutku v pravljici, romanu, pesmi … pa tudi v drobnem zapisu iz dnevnega časopisa.

Kadar človek zboli, potrebuje zdravljenje, ki ne zajema samo njegovega telesa, njegovega obolelega organa, ampak mora zdravljenje upoštevati človeka v celoti, v vseh njegovih razsežnostih. Zato lahko razumemo, da medicina, kakršna je, predstavlja samo en del terapije. Drugi, »nemedicinski« del pa za bolnika ni nič manj pomemben. Sem spadajo njegovi odnosi do svojcev in prijateljev, občutek varnosti in sprejetosti, Sem bistveno spada tudi njegov odnos do Boga, zavest, da ga Bog spremlja tudi v težkih trenutkih bolezni. K temu »nemedicinskemu« delu terapije spada vse, kar ga kot človeka dviga, kar mu krepi voljo do življenja in mu budi upanje. Sem spada tudi tako imenovana biblioterapija – terapija s pomočjo knjige.

Gotovo bo veren bolnik rad segel po verskih tekstih in pri tem je gotovo na prvem mestu knjiga vseh knjig, Sveto pismo, ki naj bi ga vsak od nas prebiral vsak dan. Branje Svetega pisma je lahko bolniku zares v pomoč in prav je, da se vedno znova vrača k odlomkom, ki ga nagovorijo.

Toda tudi branje leposlovnih knjig je lahko veliko bogastvo in velika pomoč v težkih trenutkih življenja. Verjetno ima vsak človek nekaj knjig, ki so ga prav posebno nagovorile in po katerih rad še večkrat seže. Včasih je to cela knjiga, včasih samo eno poglavje, en odlomek – ali pa celo en sam stavek, ki se mu je tako globoko vtisnil v spomin, da ga še po mnogih letih spremlja. V trenutku stiske, v trenutku bolezni, mu morda ravno ta knjiga , odlomek ali stavek, spet da pogum, da gre naprej.

Deli.