Saj ne bo nič

Ljudje smo zelo različni. Eni vidijo v vsem najprej dobro, drugi najprej slabo. Za ene je kozarec na pol prazen, za druge na pol poln. »Poln« zveni kot nekaj pozitivnega, »prazen« kot nekaj negativnega. Tako se dogaja pri vsem, s čemer se srečujemo. Od nas samih je odvisno, kako stvari vidimo.

Seveda je to naše gledanje odvisno od marsičesa. Nekaj prinesemo že s seboj na svet, ko se rodimo. Nekaterim je že po naravi dano, da vidijo svet okrog sebe v bolj rožnati luči kot drugi. Precej je odvisno tudi od vzgoje, ki smo je deležni od najzgodnejšega otroštva naprej. Pa seveda tudi od življenjskih izkušenj. Če doživi nekdo v življenju veliko razočaranj in goljufij, bo veliko bolj previden in nezaupljiv pri srečevanju ljudi.

Prav je, da o vsem tem razmislimo in se vprašamo, zakaj reagiramo tako, kot reagiramo. Morda pa bi se dalo vendarle drugače, bolj pozitivno? Prav je, da se tega zavemo in da tudi drug drugega na to opozarjamo. Včasih se da tudi kaj spremeniti. To je pomembno predvsem zato, da laže živimo.

O tem sem premišljevala, ko smo se pogovarjali o družbi, v kateri živimo, o tem, kje bi bilo treba postaviti poudarke drugače, da bi ljudje laže živeli. Zelo zanimiva tema. Vsi smo razmišljali o tem, kaj vse bi se dalo bolje narediti. V to pa so padle zelo odločne besede enega od udeležencev: »Saj ne bo nič! Nima smisla, da se s tem sploh ukvarjamo. Škoda naše energije.«  Vsi smo utihnili. Pogovor o tej temi je bil zaključen. V sebi pa smo čutili neko nelagodje.

Takšni pogovori se odvijajo verjetno vsepovsod. Nekateri ljudje že vnaprej zavrnejo vsako možnost, da bi lahko nastalo kaj dobrega. In potem je še manj možnosti, da bi res nastalo kaj dobrega. Če bi se takšnih svojih reakcij zavedali, bi morda skušali vendarle vnašati več pozitivnega razmišljanja v družbo, v kateri živimo. Res ne bomo mogli spreminjati velikih stvari, lahko pa spremenimo sebe. In družba je sestavljena iz mnogih posameznikov.

Deli.