Prav nič se nisi spremenil

Ko se srečujemo z znanci po mnogih letih, pogosto slišimo izjave, kot na primer: »Še vedno si tak, kot pred desetimi leti. Prav nič se nisi spremenil.« Takšne izjave naj bi seveda veljale kot kompliment. Tako je, kot da čas na tebi ne pušča nobenih sledi. Sama ljudi včasih spravim v majhno zadrego, ko jim zagotovim, da se že od petega leta nisem spremenila. Ne znajdejo se točno ob takšni izjavi, kako naj jo razumejo, ali mislim čisto resno. Seveda ne. Opozoriti jih hočem samo na vprašljivost te trditve.

Pravzaprav je zelo hudo, če se v desetih letih nič ne spremeniš. Pomeni, da si tako rekoč mrtev. Človek se spreminja vsak trenutek. Vsaka življenjska situacija te oblikuje po svoje, vsaka zapušča sledi na tebi. Iz vsake izhajaš zrelejši in bogatejši, tudi iz takšnih, ki jih raje ne bi doživel. Zato bodimo previdni s takšnimi izjavami.

Zanimivo, kako se nekateri ljudje bojijo gub in se podvržejo raznim lepotnim operacijam, ki odstranijo gube. Prav tako reklamirajo mnoge kreme proti gubam. Kot da so gube na obrazu nekaj slabega in je najbolj pomembno, da jih odstranimo. Morda hočejo takšni ljudje postati kot lutke, s povsem gladko kožo, z mladostnim videzom, pa brez duše?

Nekje sem prebrala misel, kako nam mnoge življenjske situacije zapuščajo brazgotine, ki nas delajo še bolj dragocene. Brazgotine in gube govorijo o življenju, o naših izkušnjah, ki so nas kalile in oblikovale. Govorijo nam o bogastvu, ki smo si ga ob vsem lepem in težkem v življenju pridobili in postajali tako vedno modrejši. Seveda, če smo vse to znali ceniti in v tem spoznati priložnost za našo osebno rast. To pa je odvisno od nas samih.

Zelo rada gledam fotografije obrazov. Veliko lepše kot vse fotografije z lepotnih tekmovanj se mi zdijo fotografije obrazov starih ljudi. Obrazi, polni gub, govorijo o mnogih sledeh, ki jih je na njih pustilo življenje. Govorijo o radostih in skrbeh, govorijo o življenju, ki je prav zaradi minevanja še bolj dragoceno.

Deli.