Potrebujete luč, ne boja

Vsi bi želeli, da bi bil svet boljši. Da bi bilo na svetu manj razprtij, manj sovraštva, več medsebojne solidarnosti, več človeške naklonjenosti, več miru, več veselja do življenja, in še in še. So ljudje, ki si za vse to iskreno prizadevajo. Da bi bilo takšnih ljudi čim več, si pogosto mislimo. So tudi ljudje, ki se čutijo poklicane, da gredo v boj proti zlu v svetu. Pri tem porabijo veliko energije in včasih se tudi zgodi, da v tem boju omagajo. Toda ali je boj zares najprimernejša pot?

Ob tem mi prihaja na misel drobna zgodba iz knjige Anthonyja de Mella Minuta nesmisla. Takole pripoveduje: »Skupini borcev za boljšo družbo, ki so želeli dobiti učiteljev blagoslov za načrt, ki so ga v kratkem nameravali uresničiti, je rekel: ‘Žal potrebujete luč, ne delovanja.’ Pozneje je pojasnil: ‘Bojevati se proti zlu z delovanjem, je kot bojevati se proti temi z rokami. Potrebujete torej luč, ne boja.’«

Morda se res premalo zavedamo. Da sveta ne bo spremenil boj, ampak luč, ki jo nosimo v sebi. Čim več bo te luči v nas, tem svetlejši bo svet, v katerem živimo. Kdor je v sebi prepričan, da je vredno truditi se za dobro, kdor je kljub vsemu, kar se dogaja v svetu, v sebi globoko prepričan, da mora dobro imeti zadnjo besedo, bo v sebi čutil mir in bo ta mir delil z drugimi. Nobene napetosti, zagnanosti, tarnanja nad tem svetom – nobenega boja. In nobenega trošenja energije v prazno, nobenega pojemanja moči zaradi prevelikega napora.

Kadar srečam človeka, ki nosi tako luč v sebi, mi je toplo pri srcu. Ob njem se počutim varno. Ta luč ni vezana na izobrazbo, na poklic, na položaj v družbi, tudi ne na veroizpoved ali podobno. Samo znati moramo prisluhniti ljudem in jih slišati, pa bomo videli, da zares so takšni ljudje med nami. Nimajo ravno velikih možnosti, da bi bili posebno vidni in slišni v medijih, o njih se malo govori ali se morda komu zdijo celo naivni. Toda prav zaradi teh ljudi je svet, v katerem živimo, lepši.

Deli.