Pogled celote

Živimo v času, ko znamo marsikaj do potankosti analizirati, in upamo, da bomo na mnogih področjih še napredovali. Kaj vse že vemo o celicah, o kromosomih, o atomu. Pa ne samo to. Tudi o delčkih celic, kromosomov in atomov. Vedno bolj pa nam manjka pogled celote.

Genij skladatelja se skriva v njegovih notah. Toda ko analiziramo njegove note, ne odkrijemo njegovega genija. Veličina pesnika je v besedah. Analiza njegovih posameznih besed ne razkrije njegovega navdiha. Bog se razodeva v stvarstvu. Toda če stvarstvo še tako natančno raziskujemo, ne bomo našli Boga. Prav tako kot ne moremo najti duše s skrbnim preiskovanjem telesa,

Kmet se odloči, da bo poiskal lepoto v sončnem zahodu, toda najde samo sonce in oblake in nebo in obzorje zemlje – dokler ne spozna, da lepota ni »stvar«, ampak poseben način gledanja. Zaman bomo iskali Boga, dokler ne bomo razumeli, da Boga na moremo videti kot »stvar«. Potrebujemo poseben način gledanja, ki je podoben tistemu pri majhnih otrocih, ki jih ne motijo izdelane doktrine in prepričanja.

Za ta pogled celote gre. Izgubljamo se v najmanjših podrobnostih, pa pogosto ne znamo ob tem zaznati bistvenega sporočila. Človek za svoje življenje potrebuje pogled celote, ker mu osmišlja življenje, daje občutek doma, mu omogoča, da doživlja življenje kot skrivnost. Samo takšno življenje je vredno življenja, ker se samo v takšnem ozračju razvijajo bistvene človeške vrednote: prijateljstvo, veselje, upanje, ljubezen.

Pogleda celote se ne moremo naučiti kot matematike, Ničesar ne moremo narediti s silo. Samo odpreti se moramo za vse, kar prinaša življenje in prisluhniti vsemu.

Deli.