Orgle

Zgodovina

O prvih orglah v cerkvi svetega Jožefa je znano le, da so bile obnovljene okrog leta 1862, nato pa so jih podarili ali prodali v Vojnik.

Sedanje orgle, ki jih je cerkev dobila ob praznovanju 50. obletnice prihoda lazaristov v Celje in v nekdanjo Monarhijo je leta 1902 izdelala takrat priznana orglarska delavnica (K.u.K. Hof-Orgel-Fabrik) bratov Rieger iz Jaegerndorfa. Orgle so zaradi starosti zadnja leta že nekoliko obnemogle, zato smo njihovo temeljito obnovo in povečavo zaupali Škofijski orglarski delavnici iz Maribora. Cerkev je s tem ob praznovanju 150. obletnice prihoda lazaristov v Celje zopet dobila zanesljive orgle, ki nam sedaj ponujajo veliko bolj pestro izbiro zvočnih barv, na njih pa je mogoče igrati zahtevnejše in virtuozno bolj bogate skladbe.

Obnova in povečava orgel

Ing. Brane Košir, vodja Škofijske orglarske delavnice

Nekoliko večja previdnost pri odločitvi za obnovo in povečanje inštrumenta s strani orglarske delavnice je bila prisotna zaradi poznavanja občutljive tehnike odpiranja ventilov v starih pnevmatskih sapnicah s katero smo se srečali že pred leti v Riegerjevih orglah v Apačah pri Gornji Radgoni. Ta tehnika zahteva posebno pozornost tudi zardi težke dostopnosti do mešičkov v sapnicah. Tehnična problematika je vznemirjala že pokojnega Alojzija Mava, ko je v Cerkveni glasbenik leta 1926 poslal dopis: »Pred božičem sem bil malo doma. Sem kar vesel, da ne vidim naših orgel, ko jih celo zimo revmatizem lomi. Vse cvilijo. Popravljal jih je že rajni g. Naraks, poleti g. Jenko, pa nič ne izda. Ob božiču sem moral skoro brez orgel prepevati, kakor na veliki teden. Več črnim tipkam sem moral dovoliti zimsko spanje, jih zamašiti v vseh registrih. Si lahko mislite, kako se potem sliši melodični stavek (trarara pf, pf, pf)! Ta nesrečni Rieger, da je ravno nas tako urezal s prvimi svojimi poskusi!«

Nekaj zadnjih let smo uglaševali orgle in spremljali njihovo »obnašanje« in pokazalo se je, da je ta tehnična občutljivost zelo odvisna od klimatskih pogojev in pogostosti rabe orgel.

Ob razgibanem glasbenem življenju pri Sv. Jožefu orgle zagotovo ne bodo mirovale, z novim ogrevanjem cerkve pa so zagotovljeni tudi stabilnejši klimatski pogoji. V prid odločitve za obnovo je tudi odlično stane materiala. Na lesenih piščalih in sapnicah po 100 letih ni sledov črvojedine.

Predlog za razširitev-povečanje Riegerjeve dipozicije je izdelal doc. Mario Perestegi.

Šest dodanih manualnih registrov je postavljenih na novih sapnicah v zgornjem delu orgelske omare, simetrično v dveh poljih, neposredno s slepim prospektom. Velika pedalna 16-čeveljska registra, Principalbas in Pozavna, sta postavljena v nekdanjem prehodu za orglami (dodani registri so v dispoziciji v temnejšem tisku). Nove dodane sapnice so pnevmatske na stožce. Vrsta sapnic vpliva tudi na zven piščali in enaka izvedba sapnic je pogoj za dobro zlitje novih registrov s starimi. Riegerjeva romantična dispozicija je na eni strani tako okrepljena z močnejšim in izdatnejšim pedalom, v manualih pa na drugi strani osvetljena z višjimi alikvotnimi registri, ki so nepogrešljivi tudi za sestavljanje barvnih kombinacij, Orgle so bogatejše tudi za dva jezičnika, ki jih prej ni bilo: Pozavno16′ v pedalu in Oboo 8′ v II. manualu.

Škofijska orglarska delavnica je čisto pnevmatsko trakturo zamenjala z elektro-pnevmatsko. Z zamenjavo pnevmatskega igralnika z novim električnim, kasneje še z drugim spodaj v ladiji cerkve se je odzivnost tonske trakture občutno izboljšala.

V orglah je skupno 1554 različnih piščali. Riegerjevim piščalim, 1020 je njih število, smo z razširitvijo dispozicije dodali 534 novih piščali. Največje piščali v pedalu so dolge skoraj 5m, najmanjše v manualu merijo samo približno 1 cm tonske dolžina.
Obnovljene in povečane orgle v cerkvi sv. Jožefa so opus 66 Škofijske orglarske delavnice v Mariboru.

Dispozicija prvotnih in povečanih orgel: 28/II+P

Registri prvotnih Riegerjevih orgel in dodani registri ob razširitvi.

I. MANUAL – glavno piščalje

1. Burdon 16′
2. Principal 8′
3. Höhlflote 8′
4. Gedeckt 8′
5. Gamba 8′
6. Salicional 8′
7. Octave 4′
8. Flöte 4′
9. Cornet III
10. Superoktava 2′
11. Mikstur VI
12. Super I
13. Man. zv. II-I
14. Super II-I
15. Subokt. II-I

II. MANUAL

16. Geigen-principal 8′
17. Rohrflöte 8′
18. Aeoline 8′
19. Vox coelestis 8′
20. Octave 4′
21. Flöte 4′
22. Nasard 2 2/3
23. Konična flavta 2′
24. Terca 1 1/3
25. Mikstura IV
26. Oboa 8′
27. Super II

PEDAL

28. Principalbas 16′
29. Violon 16′
30. Subbas 16′
31. Oktavbas 8′
32. Cello 8′
33. Pozavna 16′
34. I-Ped
35. II-Ped
36. S-Ped I

Deli.