Odprtje razstave akademskega slikarja Andreja Jemca

“Vse to je življenje…”, slike od 1999 do 2019

Odprtje razstave akademskega slikarja Andreja Jemca – platna v različnih tematikah

Sreda, 6. novembra 2019 ob 19.00

Razstava bo na ogled v mesecih november in december 2019

Gost: prof. dr. Jožef Muhovič

Sodelujejo: Fantje z Jožefovega hriba


(Andrej Jemec-Svetel dan (sinjina)-2019-akril platno-60x50cm-foto Aleksander Lilik)

Andrej Jemec, rojen 29. novembra 1934 v Vižmarjih, Ljubljana. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1953–1958) pri prof. Mariju Preglju, Gabrijelu Stupici, grafiko pa pri prof. Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Diplomiral je 1958 pri prof. Gabrijelu Stupici. S štipendijo Prešernovega sklada se je študijsko izpopolnjeval v Parizu (1963–1964), v ateljeju J. Friedlaenderja in v Londonu. Najprej je učil na osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubljani (1958–1961), nato je od 1962 do 1973 delal kot svobodni umetnik. Istega leta je opravil docenturo in začel poučevati na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od 1984 kot redni profesor za risanje in slikanje na dodiplomskem in podiplomskem študiju do upokojitve 1999. V obdobju 1977–1981 je bil dvakrat izvoljen za dekana Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani.
Med pomembnejšimi začetki sodelovanja na jugoslovanskih skupinskih razstavah je I. bienale mladih na Reki 1960, kjer je prejel eno od enakovrednih prvih nagrad za slikarstvo. Za njegova nadaljnja sodelovanja na mednarodnih razstavah pa je pomemben 4. mednarodni grafični bienale v Tokiu 1964, kjer je prejel mednarodni Grand Prix za grafiko.
Ti dve razstavi in priznanji pomenita povabila k sodelovanju na številnih razstavah v Jugoslaviji, na razstave jugoslovanske umetnosti po svetu in na pomembne mednarodne razstave.
Tako je od začetka šestdesetih let razstavljal na številnih skupinskih in mednarodnih razstavah, delavnicah itn., med drugim: v mednarodnem eksperimentalnem paviljonu na beneškem bienalu (1970) in na beneškem bienalu (1972), dvakrat na bienalu v São Paulu (1971, 1977), 1971 v Parizu na razstavi Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes, 1973 na razstavi Sodobne jugoslovanske umetnosti v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti v Tokiu, 1981 na razstavi Jugoslovanske grafike v Tate Gallery v Londonu, na vseh mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani od 1963 do 1999, na več mednarodnih grafičnih bienalih v Frechnu, več trienalnih ponovitvah v Fredrikstadu, Krakovu in trienalu v Osaki 1991, 1991 na Mednarodni grafični razstavi v Kanagawi, Vzhodna Evropa-Japonska v Jokohami, 2017 na razstavi »Abstraktni ekspresionizem za železno zaveso« v Pollock – Krasner Hausu v New Yorku.
Prva med številnimi samostojnimi razstavami je bila v Beogradu 1962, med največjimi pa 2001 v Sakaide Civic Art Museum.
Prejel je številne nagrade, med njimi poleg nagrade na bienalu mladih na Reki (1960) in na grafičnem bienalu v Tokiu (1964) še častno medaljo na 3. mednarodnem bienalu grafike v Frechnu (1974), Jakopičevo nagrado v Ljubljani (1975), 1. premijo na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991), Prešernovo nagrado za življenjsko delo v Ljubljani (1994), 1998  zlato plaketo Univerze v Ljubljani, 2016 pa nagrado za odličnost v kulturi, Mecenat Kagawa, Hamanova fundacija.
Njegova dela hranijo v mnogih stalnih zbirkah muzejev in galerij ter drugih javnih institucijah v tujini in doma, med drugimi v: Kongresni knjižnici v Washingtonu, Tate Gallery v Londonu, National Museum of Modern Art v Tokiu, Albertini na Dunaju, Narodni galeriji v Pragi, Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu, Moderni galeriji v Ljubljani itn.
6. junija 1995 je bil izvoljen v SAZU kot izredni, 7. junija 2001 pa kot redni član. 005 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 2010 pa avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda.
Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in risbo ter s tapiserijo, skulpturo, barvnimi stekli in grafičnim oblikovanjem, sodeluje pri vprašanjih barvnega skladja v arhitekturi (mdr. v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom v Ljubljani od 1980, pri prenovi cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani 1999), občasno tudi s publicistiko. Kot vodja je od 1978 dejavno sodeloval pri ustanavljanju in oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, katerega prvi predstojnik je bil (do 1988), in pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah.
V času študija se je usmeril od predmetnih motivov preko kubističnih transformacij predmetnega sveta (med geometrijo in rokopisom) k abstraktnim – ploskovnim, dvodimenzionalnim prostorom slike.
V zgodnje simbolne pomene svetlobe njegovih duhovnih pejsažev se pozneje naseli barva kot stvar, kot pomembno barvno pomensko tkivo (barvne poteze, simbolni pomen barve), v katerega so potopljene vse pomenske oblike slike.
Živi in dela v Ljubljani in v Zabreznici na Gorenjskem.

Deli.