Nikoli ne reci nikoli

Vsak od nas bi lahko pripovedoval, kako je bil za kakšno stvar trdno prepričan, da je nikakor ne bi mogel sprejeti ali prenesti, pa se potem, čez čas, morda čez veliko let, izkaže, da je tudi to mogoče. Včasih se zgodi kot pravi čudež, da so potem možne stvari, ki si jih človek niti sanjati ne bi mogel. Kdor je kaj takega že večkrat doživel, je morda previdnejši s trditvijo: »Tega pa nikoli!!!«

Ko smo se pred časom v neki družbi pogovarjali o zobeh in  zobnih protezah. je gospa srednjih let zelo odločno zatrjevala, da zobne proteze nikoli, prav nikoli v življenju ne bi mogla nositi. No, zdaj ima svoje zobe še v redu in ji na kaj takega ni treba misliti. Če bo imela srečo, bo tako ostalo še v pozni starosti. Če pa bo, tako kot večina ljudi, svoje zobe počasi izgubila, ji preostaneta dve možnosti: ali bo ostala škrbasta ali pa bo nazadnje le ugotovila, da lahko živi tudi s protezo. Odločitev bo seveda njena in prepričana sem, da se bo odločila tako, kot bo zanjo najbolje.

Skoraj na vsakem koraku srečamo koga, ki zatrjuje kaj podobnega. Spominjam se, kako mi je pred leti neka gospa zagotavljala, da ne bo nikoli v življenju prestopila praga Onkološkega inštituta, ker ji je pred leti tam umrla sestra, še zelo mlada, in s katero sta bili zelo povezani. Potem pa se je zgodilo, da ji je za rakom zbolel mož in ga je hodila vsak dan obiskovat. Verjetno je takrat povsem pozabila na svoje nekdanje trditve.

Tudi jaz si marsičesa včasih nisem mogla predstavljati. Tudi tega ne, da bi se vozila z invalidskim vozičkom. Zdaj pa se vozim in sem zanj zelo hvaležna. Omogoča mi, da pridem dlje, da vidim več. Moje dosedanje izkušnje me vedno bolj potrjujejo v tem, da se mi ni treba tako zelo bati, kako bo, kaj bo, če bo, ko bo … Takrat, ko se znajdeš v neki težki situaciji, dobiš tudi dovolj moči in poguma, da se z njo spoprimeš. Tudi s takšno, za kateto si morda leta in leta vztrajno trdil, da česa takega prav gotovo nikoli ne bi zmogel.

Deli.