Jožefovo

Na predvečer praznika našega zavetnika smo s slovesno sv. mašo izrazili hvaležnost za g. Jožeta Planinška. Težko je našteti vse vloge in funkcije, ki mu jih je naložilo življenje, a je vsem vdahnil svoj pečat. Zadnji desetletji pri sv. Jožefu nad Celjem. Bogata glasbena spremljava, sodelovanje župljanov, bralcev, Vincencijeve konference, stanovalcev, zaposlenih in gasilcev je v svečano liturgijo povezal slavljenec, jubilant g. Jože. Mladi, s katerimi je preko Slehernika in Velikega odra sveta, da omenimo le največja med igralskimi dosežki, so mu pripravili še akademijo. Dogodek, ki bi bil v ponos katerikoli kulturni ustanovi, je ob izbranih odlomkih iger predstavil življenjsko pot g. Jožeta. V prepletanju z izbrano vezno besedo in vrhunskimi glasbeno umetniškimi vstavki je večer izžareval veselje in hvaležnost, da so se tu, pod okriljem sv. Jožefa, srečale tako različne življenjske poti.

Tudi 19. 3. 2019 smo, kot vsak dan znova molili: »Sveti Jožef zavetnik tega svetišča, župnije in doma…«, a je molitev odzvanjala bolj polno in doživeto. Že v dopoldanskem času so številni romarji napolnili cerkev, kjer so sv. maše darovali: lazarist Jaka Berle, opat Marjan Jezernik in mariborski nadškof Alozij Cvikl. Običaj je, da se pri večerni maši zberejo župljani in dan, v katerem je bila njihova pozornost usmerjena v sprejem romarjev, zaključijo še z večernim druženjem. Letos je potekalo v znamenju godovanja gospoda Jožeta Planinška. Ob njem smo se zbrali njegovi sobratje lazaristi in dekanijski duhovniki, župnijski sodelavci, zaposleni v Domu in Mohorjevi družbi ter njegovi domači. Težko je opisati paleto čustev, ki se je oblikovala v teh dveh dneh. Gotovo prevladuje globoka hvaležnost za vse vezi, ki so se v teh letih stkale med nami in oblikovale tako raznoliko, a povezano in živo skupnost.

Deli.