Intenzivne pevske vaje na Pagu

Prvi dan meseca julija se je za skoraj petino zaposlenih v Domu sv. Jožef začel zelo nenavadno. Nedeljski večer in dva dneva, ki sta mu sledila, so lepo Štajersko zamenjali za prav tako lepo, a nekoliko bolj sončno okolje petega največjega otoka na Hrvaškem. Dnevi so bili polni kulinaričnih, umetniških in duhovnih presenečenj. Druženje z g. Planinškom te ne more pustiti ravnodušnega. V skrbi za  dobro fizično in duhovno počutje njegovih bližnjih, ki jih nikoli ne izbira, ampak jih sprejema, kot so mu poslani v danem trenutku, mu ni para. Podobno bi na področju umetniškega izražanja težko našli par g. Primožu Krtu, (a ne pozabimo na njegovo življenjsko sopotnico 😉). Danes bo o tem dogajanju le nekaj namigov. Upamo, da dovolj vabljivih, da se v prihodnje poveča delež zaposlenih, ki bodo odslej redno, vsaj enkrat letno, zaradi razvijanja enega od talentov, odhajali odkrivat nova doživetja v vseh človekovih nedeljivih, nedojemljivih razsežnostih.

Hvala dvema od Fantov z Jožefovega hriba, ki sta pripomogla k sproščenemu druženje na otoku, Primožu za navdih in potrpljenje; vsem sodelavcem, ki ste v teh dneh ostali doma in omogočili naš “pobeg”. Zahvaljujoč vsakodnevni mašni daritvi smo ostajali povezani z vsemi, ki na Jožefovem hribu spletamo skupnost lazaristov, zaposlenih, njihovih družin in stanovalcev Doma sv. Jožef.  G. Jože ne brska po internetu, da bi našel kakšno misel, idejo, gotovo pa je facebook edina knjiga, ki je g. Jože ne bo vzel v roke, zato ni veliko verjetnosti, da bo prebral to objavo. Ne mara hvale, a mu jo zaradi zgleda duhovnika, direktorja, kuharja, prijatelja,… moramo izreči. Hvala ker ste in ker svoje življenje že 33 let darujete za vse nas.

Deli.