Izpustiti ali izgubiti

Ena izmed najpomembnejših stvari v življenju je »umetnost izpuščanja«. Vse življenje se moramo tega učiti. Izpuščamo stvari, ljudi, položaje … in nazadnje bomo morali prav gotovo izpustiti življenje, ki ga živimo. Vsakokrat, ko nekaj izpustimo, se osvobodimo za nekaj novega. Vsako izpuščanje je boleče in bi v prvem trenutku pogosto želeli, da nam v življenju ne bi bilo treba nikoli nič izpuščati.

O vsem tem se pogosto pogovarjam z ljudmi. Ena od sogovornic ni bila zadovoljna z mojim izrazom »izpustiti«. Zelo bi se ji bolje, ko bi rekla »izgubiti«. Stvari in ljudi izgubljamo, ne da bi to hoteli, je menila. Pravzaprav sem ju hvaležna za to misel, ker sem se šele ob njej zavedela razlike med izgubiti in izpustiti. Izgubljaš brez svoje volje, ko pa izpuščaš, si dejaven in je od tebe odvisno, ali izpustiš ali ne.

Vsega tega sem se zavedela tudi, ko sem poslušala gimnazijca, ki je pripovedoval, kako je bilo, ko si je zlomil nogo. Ker je bil zagnan športnik, ga je zlom silno prizadel. Telesne bolečine niti niso bile tako hude, neizmerno pa ga je bolelo, da ne bo mogel trenirati in tekmovati. Tega si skoraj ni znal predstavljati. Zdelo se mu je, da je življenje zanj izgubilo ves smisel. Čez nekaj tednov so mu odstranili mavec, začel je hoditi na fizioterapijo, toda noga ni bila več tista kot prej. Počasi pa je v njem dozorevalo spoznanje, da mora aktivni šport izpustiti, da mu je zlom noge morda prinesel neko sporočilo, da mora odpreti nov list v življenju. Dokler je šlo samo za izgubo, ga je bolelo in je trpel. Ko pa je sam izpustil aktivni šport, je bolečina izginila.

V življen ju se nam pogosto dogaja kaj podobnega. Morda bi kdo rekel, da je zlom noge in opustitev aktivnega športa še najmanj, kar se ti lahko zgodi. Toda presojati, kaj je hudo, je skoraj nemogoče za druge, ker je to zelo individualno. Kar meni povzroča stisko, ni nujno, da jo tudi tebi. Res pa je, da je od nas samih odvisno, ali neko izgubo tudi zares v sebi izpustimo in se osvobodimo za nekaj drugega.

Deli.