Govorica citatov

Lepo je, če človek veliko bere. Lepo je tudi, če si veliko zapomni in če zna citirati lepe misli, ki jih je prebral. Včasih bereš ali slišiš neko misel ravno v času, ko ti zelo veliko pomeni in imaš občutek, da je povedana ravno tebi v tvoji situaciji. Včasih si kakšno misel napišemo na listek, ga obesimo na steno ali ga damo na pisalno mizo in nas vsak dan opominja na nekaj, kar se nam zdi v našem življenju pomembno. Vsak tak citat nas vzpodbuja za nekaj in prebuja v nas novo energijo. Nikoli ne sme ostati samo pri napisanem stavku. V nas se mora ob njem prebujati nekaj novega. Ob njem moramo postati ustvarjalni.

Citati pa ne smejo nikoli preprečiti, da ob njih ne bi prišla na dan tudi naša beseda, naša misel. Včasih dobim pismo, ki je sestavljeno iz samih citatov – lepih, globokih, spodbudnih. Pogrešam pa besedo tistega, ki je pismo napisal, njegovo osebno sporočilo. Citati so vzeti iz knjige ali od kod drugod in niso njegovo osebno sporočilo. Osebna beseda, še tako preprosta, bi se mi zdela največkrat bolj primerna.

Upajmo si biti to, kar smo. Upajmo si govoriti v jeziku, ki je naš jezik. Upajmo si povedati, kar mislimo. Vse velike stvari se dajo povedati zelo preprosto, v jeziku brez tujk. Vse velike stvari se da tudi povzeti na kratko v nekaj stavkih. Dolgo govoričenje, v jeziku, kjer mrgoli nerazumljivih besed, kaže preprosto na to, da stvari ne obvladamo popolnoma.

Ko ljudje spregovorijo o tem, kar doživljajo, kar se dotika njihovega življenja, nastajajo čudovite umetnine. Vedno znova občudujem ljudi, kako znajo pripovedovati o sebi. Veliki ljudje so to, čeprav njihovi citati niso nikjer napisani.

Deli.