Če ne gre, razdrobim

“Tu imate zajtrk, dober tek!”

Ja, lepo in kaj naj z njim?

Vse prevečkrat v vsakodnevnem hitenju predpostavljamo, da ljudje vedo kaj od njih pričakujemo. Pomislite na svojo družino in zagotovo se vam bo izrisala kakšna situacija, kjer smo “mislili” pa ne “povedali”. Zakaj se torej čudimo, če ljudje z demenco ne storijo tako, kot smo mi “mislili”, da bodo?

Zajtrk?

Super in kaj naj z njim?

Kaj vse je zajtrk? Je krožnik hrane, žlica, vilica, nož, kozarec, obred, navada, druženje, užitek, napor. Hrana je nekaj kar te nasiti, je nekaj kar je potrebno prijeti v roke, nekaj kar se nese do ust in kar se poje. Je lahko odlično ali pa brez okusa, sladko, kislo, slano ali grenko. Lahko ti usta potegne skupaj pa ne veš zakaj…zakaj bi kaj takega še želel ponovit? Lahko je tudi nekaj kar se odlično meša, preliva in izliva. In kaj če v življenju nisi nikoli zajtrkoval? Takrat postane nekaj v kar te silijo čisto vsak dan in ena izmed priložnosti za incidentni list.

Ja, zajtrk je lahko vse mogoče…

Lahko pa tudi to kar v bistvu je. Priložnost, da poskrbimo za svoje telo, na malo drugačen način.

“Dobro jutro!…..Prijeten dan je dobro začeti z zajtrkom. Se strinjate?……Vam lahko ponudim……ali ……..? Bi splili ……. ali ………? Tale vaš zajtrk izgleda odličen!……. Bi imeli žlico ali vilico?… Vilico ali nož?” …”Žlico? ….Vi točno veste kaj potrebujete!”

Vsak dan, vsak trenutek, vsaka stvar je priložnost za to, da nekaj storimo drugače.

Vendar ne vse naenkrat.

En človek, eno opravilo, en korak naenkrat.

 

Sara

Deli.